Pričetek poletja nekako vedno zaznamujejo košnje, delovne akcije v visokogorju ter dela, na urejanju steza. Stopnjuje se tudi pričakovanje nečesa, predvsem nam lovcem znanega, kar se odraža na povečanem obhodu lovišča in posledično tudi povečanemu odvzemu predvsem moške jelenjadi in srnjadi. Nastopi tudi čas, ko ni več potrebno pomahati lisicam in šakalom ob morebitnem snidenju v pozdrav, ampak…. .
Vroči dnevi, kateri so pred nami, pa vzbudijo še pri nekomu prvinsko slo, zato vsaj nekoliko hladnejši deli dneva, kar pozivajo k obisku.
Tako je tudi naš novo sprejeti član (drugi od treh sprejetih v letošnjem letu) že doživel, kaj sledi po oddanem strelu, predvsem pa je na lastni koži spoznal, kako te lahko narava nepričakovano obdari z nevsakdanjim spominom ali trenutkom, oziroma, kako je lahko naša divjad nepredvidljiva in narava polna presenečanj in spoznanj, samo oči moraš imeti vedno “na pecljih”.
Obisk lovišča je še nekoga nagradil z uplenitvijo nečesa, kar bo v bodoče zelo verjetno mnogo bolj, kot bi si želeli, uravnavalo populacijo predvsem srnjadi in muflonov ( na žalost pa tudi ovac) na našem območju.
